PUNTA PENIA (3343M), MARMOLADA
Punta Penia je najvišji vrh Dolomitov in bo v prvi vrsti testna objava. Je pa gora v vsej veličini vredna objave, čeprav gre za zimskega gornika za relativo enostaven pristop. Očara že štart, ko z avtomobilom prečiš Lago Fedaia, ki se na nahaja na dveh tisočakih. Kaj kmalu prideš na zasneženo sedlo, po katerem se na desni spusti pot za ferato Marmolada, levo se lahko povzpneš na lažjo Punto Rocco - midva sva sledila ledeniku, ki potegne normalko na Penio.
No, to mesto nosi svojo tragiko, sajse nihče na tem mestu, ne glede kam bi nadaljeval, ne bi izognil ogromnemu seraku, ki se je odtrgal z vrha gore. Mesto odloma je vidno od daleč in iz mnogih vrhov, a le če si obiskal Marmolado in prečil ledenik, se zavedaš, kako ogromen kos gore se je odpeljal v dolino. Istega dne smo se namreč z nasmehi na obrazu na sončen dan in po suhi skali prebijali na vrh Piz Boea po eni izmed lepših ferat Piazzetta. V kolikor bi bila cesta zaprta, bi znali zaviti celo na ferato Marmolado.
Pot čez ledenik sva nadaljevala nenavezana, saj je špura poteka relativno daleč od ledeniških razmer, oktobra pa je zima že kazala zobe. Pod steno se pristop nadaljuje desno po zajedi, ki je dobro varovana z jeklenico. Ko sem čez dve leti na spletu zasledil identično fotografijo iz zajede, ki predstavlja najlepši del vzpona, je bil ledenik gnil, ledeniške razpoke pa so segale neposredno k poti. Ledenik je kazal znake umiranja in nisem mogel verjetni, da je globalno segrevanje naredilo svoje v le dveh letih. Vršni del Penije je kratek, a tu že čutiš prve znake nižjega zračnega tlaka, narobe poimenovanega "redkejšega" kisika. Morda pa sem ti to le domišljal, saj je občutek na Peniji res, kot bi stopil na najišji vrh Marsa. Tudi popoln dan in dobra vidljivost je naredila svoje. Počitek za plehnato Capanno Penio je dodal piko na i, Polona pa je po južni steni Marmolade, ki slovi po izjemni kompaktnosti, tudi že plezala.
Še kot včeraj se zdi vzpon, ki morda v jesenskih mesecih nikoli ne bo možen brez tveganja in lepote, kot smo jo doživeli še nekaj let nazaj. To jutro, več kot tri leta od vzpona na Penio, se spominjam članka, ki govori o smrti zimskega alpinizma in z vso bitjo upam, da bo v tej zimi objavil vsaj en vzpon, ki se bo ponašal s terminologijo "v zimskih razmerah", če že ne "zimski".
Komentarji
Objavite komentar
Pusti komentar