TEHNIČNA ANALIZA NESREČE - POMAGAJTE GRS IN KzA Z ANONIMNO "ANKETO"
Končno imamo na čelu KA stvarnega človeka - v kolikor se vam je zgodila nesreča ali ste se tej izognili, pa četudi ste naredili neumnost, opišite svojo izkušnjo v povezavo, do katere dostopate z linkom na zadnjo sliko. Sam z veseljem in tudi neanonimno delim svoje cvetke, recimo, da sem jih opisal kronografsko. Mislim, da so enako pomembni tudi motivi (npr. "Strah me je blo poklicati hude strice iz GRS, pa sem poskušal izplezati"):
1. Ignoranca pri (ne)spoštovanju vremena:
- -Nepoznavanje obnašanja poletnih vlažnih mas ob prepoznem štartu sta botrovala dvema podarjenima živjenjima med strelami nad 2500m.
- -Podcenjevanje whiteouta (sploh v kombinaciji s sončnim zahodom).
- -Pozabljanje opreme oziroma "saj ne potrebujem" (bivak vreča ima koliko dekagramov in zasede koliko prostora?).
- -Samostojen vremenski režim posamezne gore (Kanin-megla in babje pšeno ob bezbroju brezen, žlebičev in razpok, Mangrt-mraz in sneg tudi v zgodnjem poletju, Pesarina-deževje in nevihte).
6. Podcenjevanje mentorstva, ki ga pač težko dobiš, razen če si dečva (kako naj začetnik ve, ali bo 2-tonska votla skala zdržala navezo na prusiku ali je boljse zihrat na "Štajerca"?
7. Prepozen vstop (v smer) ali prepozen sestop je tudi moja rak-rana (helikopter v Sloveniji ne bo vzletel ob petih ali v megli, imaš možnost prenočiti na štantu ali ti bodo odmrle noge in boš zmrznil na Mangrtu sredi avgusta (ganljiv citat je spisal za Primorske stene Peter Podgornik ob izgubi brata in prijateljice). Tudi sam sem z eno čelko delal štante na 10m ob grme in svetil soplezalcu/i, ki je zaradi moje neumnosti te ni imela).
8. Preveliko teža ocen in slepo zanašanje na opisovanje smeri, namesto na iskanje najlepše linije (spremembe tekom let, odlomljeni detajli, zlizanost, spremembe trase, navpične trojke, "4- bom pa že", prepozna menjava pristopnih superg s plezalkami in slab menedžment opreme ("pi*dumater, če bi mel plezalke vse kje drugje, kot v ruzaku").
9. "Kaj ti bo kompas in kaj je že kontraazimut? Saj imaš ti Tabbacco zemljevid, ane?"
10. Prepočasno izvajanje manevrov za dolge smeri (t.j. premalo prakse in vadbe), sploh v primeru kratkih dni in možnosti hitrih vremenskih sprememb (vadba vsaj 1x na mesec tudi stvari, ki jh ne potrebuješ ob rezervnem tubusu (čakaj, da poguglam garda vozel).
-Dolgi, globoki pogovori, so sicer motivirajoči, vendar jih privarčujmo za sestop v lažji svet.
11. Utrujenost in goofy napake (vstavljanje vrvi v ploščico ali grigri, izostanek dvojnega preverjanja, nezanje improvizacije - z matičarko in enoročnim štrikanjem metulčka lahko resiš marsikatero neumnost).
12. Prenizek nivo specifičnega znanja / premalo izkušenj ob izogibanju tečnim dejavnostim. Da ohraniš suverenost v dolgih smreh, lahko daš več povdarka na športnem plezanju, dinamičnem varovanju in treningu maksimalne anaerobne moči - to lahko zvadiš na balvanih. Da se ne boš tresel na detajlu dolge smero, potrebujes vsak dve crki razlike v frikariji in eno stopnjo več na plastiki.
-Enako velja za izkušnje pri spoznavanje podlage. Koliko varno se gibaš po miksu, če te nekdo ne šlepa z vrvjo, boš znal prečit nek skok na špickah? Vadi svoj najšibkejši člen.
13. Vježbaj PTM! Vaje vse možnih napak v dobrih, navrtanih frikarskih smereh ... če si pozabil, improviziraj. Dihaj, zato si tu, da se zababavaš.
13. In zadnji naj ugasne luč - še vedno je hrane in pijače premalo, ne glede, kam grem in koliko pretiravam z OH. Medtem ko drugi stradajo, sem sam za ceno manjše teže še vedno žejen. Opomnik na 1h (tu imam v mislih predvsem konzumacijo OH) prihaja iz pro kolesarstva in tudi v hribih ni neumna ideja.
-Padec glukoze je povezan z motnjami v prevajanju električnih signalu, sočasnem padcu acetilholina, ta pa z mišičnimi krči, netočnimi gibi in halucinacijami (delirij - prvi znak je daljšanje razdalj in pojav "Ajdovskih deklic" v vsaki tretji skali).
-Kar sem slišal iz strani reševalcev-letalcev in gorske policije, je pač za večino neobjektivnih dejavnikov (med objektivne štejemo recimo podore) kriv naš ego in nepostopnost. Pri mladih potrjevanje, najboljše in izkušene pa nese to, da se ne varujejo, solirajo, postavljajo vmesno varovanje na razdaljo do prvega bureka, plezajo vertikale na štajerca in se zanašajo preveč na metuljčke. Če moj klin ne zdrži tovornjaka, ne bom čez detajl plezal na lusko ali skalo, ki je sesuta že zaradi samih spreminjajočih vrememskih razmer. Prav tako ne bom uporabljal tehnik, ki jih ne obvladam v nulo ali (več) rinil v smeri, ki jim nisem dorasel.
Toliko iz moje "kariere", ki je za mene uspešna po čisto subjektivni oceni (še sem živ in na nogah in še vedno neskončno uživam, vse objektivne nevarnosti pa smo sprejeli, ko smo prvič prijeli oprimek ali cepin).










.jpg)




Komentarji
Objavite komentar
Pusti komentar