TEHNIČNA ANALIZA NESREČE - POMAGAJTE GRS IN KzA Z ANONIMNO "ANKETO"

Končno imamo na čelu KA stvarnega človeka - v kolikor se vam je zgodila nesreča ali ste se tej izognili, pa četudi ste naredili neumnost, opišite svojo izkušnjo v povezavo, do katere dostopate z linkom na zadnjo sliko. Sam z veseljem in tudi neanonimno delim svoje cvetke, recimo, da sem jih opisal kronografsko. Mislim, da so enako pomembni tudi motivi (npr. "Strah me je blo poklicati hude strice iz GRS, pa sem se poskušal izplezati"):

1. Aroganca pri (ne)spoštovanju vremena:

• Nepoznavanje obnašanja poletnih vlažnih mas ob prepoznem štartu sta botrovala dvema podarjenima živjenjima med strelami nad 2500m.
• Podcenjevanje whiteouta (sploh v kombinaciji s sončnim zahodom).
• Pozabljanje opreme oziroma "saj ne potrebujem" (Bivak vreča ima koliko dekagramov in zasede koliko prostora?).
• Samostojen vremenski režim posamezne gore (Kanin-megla in babje pšeno ob bezbroju brezen, žlebičev in razpok, Mangrt-mraz in sneg pozimi, pesarina deževje in nevihte).

2. Izostanek ogledne ture - kaj je že to? "Prvi dan bomo mal kuliral ob jezeru pa delali plan, jeli?" (v Karnijcih in Preddolomitih najdeš v glavnem čudovite razbitine, ponavadi greš prvič, ledni cepin in delavska rokavica sta tudi poleti nujna za kako toolanje, sploh pri sestopu brez vrvi). Analiza ture je ponavadi hvaležnost ob pici, ne pa toliko analiza. 2.1 Priprava na turo. O tem raj ne bi, lahko rečem le, da sedaj razumem, kako pomembna je. Vsaka minuta v dolini bo odšteta ura težav v skali ali snegu. To velja tako za študiranje skic, vremenskih modelov, kot pogovore z lokalci, kdaj je določena smer ali grapa "zabetonirana". Sam sem se kar matral na Tofano in po Slovenski na Mangrt na začetku koledarske zime, ki jo zaznamuje žled.

3. Youtube - must be true. Realno sem se več naučil iz prve Golnarjeve izdaje AŠ. Vračamo se k osnovam. Moje zdajšnje vodilo je "pretiravaj z (vmesnim) varovanjem", a se nauči šalabajzerskega simuliranja. Prej ali kasneje boš naredil neumnost - ali boš znal v krušljivem svetu sestopiti sam z 2x6m prusika?

4. Zimsko soliranje pri naklonih, kjer se danes vsi nekaj šlepajo na vrv, sploh v tujini, ponoči, polnočni spusti iz tritisočakov in razna zaplezanja. Pri tem še vedno raje soliram, kot pa imam napačnega človeka v navezi. Vrv je lajf in naveza je veza. Isto velja za zimski trojček (čeprav tu kršim doktrino in me prosim ne upoštevajte), vse izkopavanje in testiranje podlage se je izkazalo ob tako osnovnem znanju brezpredmetno, saj le kasneje lahko naletiš na kložo tudi v lahkem svetu vršne glave. Zato so se geofiziki / meteorologi učili in posvetili lajf temu, da preberemo njihova poročila / bolettine in ob tem uporabimo zdravo pamet, saj sem plazove - sploh mokrega snega - videl že ob dvojki. Potem so tu še podori, katere poročila ne omenjajo in en kup stvari, ki jih sproža globalno segrevanje.

5. Dolgoletno podcenjevanje AŠ, kar se nanaša tudi na točko 4 ("Zakaj si tam dal še en komplet?" (obračalna zanka)). Niso pa vse AŠ tudi zares AŠ.
6. Podcenjevanje mentorstva, ki ga pač težko dobiš, razen če imaš dobro rit - manjkajo mi sam še večje joške (kako naj začetnik ve, ali bo 2-tonska votla skala zdržala navezo na prusiku ali da lahko glavna vrv ob rahlem prečenje pri prehodu na naslednji abzajl tudi na položnem terenu izruvala 10 kg skalo, ki bo letela malo bolj neslišno kot Bell 412 iz UKCja čez mojo streho - mene je pri Poglejski cerkvi le oplazila in imam v opomin le majhno brazgotino).

7. Prepozen vstop (v smer) ali prepozen sestop je tudi moja rak-rana (helikopter v Sloveniji ne bo vzletel ob petih ali v megli, imaš možnost prenočiti na štantu ali ti bodo odmrle noge in boš zmrznil na Mangrtu sredi avgusta (ganljiv citat je spisal za Primorske stene Peter Podgornik ob izgubi brata in prijateljice). Tudi sam sem z eno čelko delal štante na 10m ob grme in svetil soplezalcu/i, ki je zaradi moje neumnosti te ni imela).

8. Preveliko teža ocen in slepo zanašanje na opisovanje smeri, namesto na iskanje najlepše linije (spremembe tekom let, odlomljeni detajli, zlizanost, spremembe trase, navpične trojke, "4- bom pa že", prepozna menjava pristopnih superg s plezalkami in vse "pi*dumater, če bi mel plezalke vse kje drugje, kot v ruzaku").
9. "Kaj ti bo kompas in kaj je že kontraazimut? Saj imaš ti Tabbacco zemljevid, ane?"

10. Prepočasno izvajanje manevrov za dolge smeri (t.j. premalo prakse in vadbe), sploh v primeru kratkih dni in možnosti hitrih vremenskih sprememb (vadba vsaj 1x na mesec tudi stvari, ki jh ne potrebuješ ob rezervni ploščici (čak da poguglam garda vozel). Dolgi, globoki pogovori, ki so sicer fini, vendar jih privarčujmo za sestop v lažji svet.

11. Utrujenost in goofy napake (jaz pa nikoli ne bom dal štrik napačno v grigri - kljub dvojnemu preverjanju - simpl rešitev je karabin za pasom in enoročna izvedba metuljčka nanj pred "drž se ornk"). Hitro izpneš sebe iz napačnega kompleta, ko počivas - vrhunski plezalci so mi rekli, kako so že vstavili vrv mimo varovalne ploščice ali naredili nekaj, kar si v klepetu ne moreš zamisliti.

12. Prenizek nivo specifičnega znanja / premalo izkušenj ob izogibanju tečnim dejavnostim - zato sedaj povdarek na športnem plezanju, balvanih, da imaš za dve stopnji prednosti, ko se boš tresel na detajlu. Kak si pa ti na ledu, če te nekdo ne šlepa z vrvjo, boš znal prečit nek mix skok? Vadi tisto, kar ti je najbolj odveč.

13. Vježbaj PTM! Vaje vse možnih napak v dobrih, navrtanih frikarskih smereh ... če si pozabil, improviziraj. Dihaj, zato si tu, zabavaš se, sedaj se pa reši kakor veš in znaš. "My life as we speak", pa še to se mi zdi premalo.

13. In zadnji naj ugasne luč - še vedno je hrane in pijače premalo, ne glede, kam grem in koliko pretiravam s cukrom. Medtem ko drugi stradajo, sem sam za ceno manjše teže še vedno žejen. Opomnik na 1h (tu imam v mislih predvsem konzumacijo OH) prihaja iz pro kolesarstva in tudi v hribih ni neumna ideja. Padec glukoze je povezan z motnjami v prevajanju električnih signalu, sočasnem padcu acetilholina, ta pa z mišičnimi krči, netočnimi gibi in halucinacijami (delirij - prvi znak je daljšanje razdalj in pojav "Ajdovskih deklic" v vsaki tretji skali).

14. Prva pomoč v torbici - pa saj je samo navrtana raztežajka... Kaj pa znanje prve pomoči? Ne za*ebeš, če kost vlečeš narazen, razen če pošlješ maščobno tkivo proti srcu. 30+2 vpiha. Kompresija. Iz česa vse narediš opornico ali nosila. Tudi sam imam to v rokavu le 2 teoretski uri, 20 strani iz Vodniškega učbenika in interno skripto Jožeta iz ljubljanske sluzbe, ne vem pa, koliko je ostalo v možganih in kako bo to v praksi, saj sem odletel le sam in še to odnesel le z rentgenom (prav zaradi izurjenega partnerja). 

Kar sem slišal iz strani reševalcev-letalcev in gorske policije (ob vseh anonimnih žalitvah in stiskih rok realnih osebkov), je pač za večino neobjektivnih dejavnikov (med objektivne štejemo recimo podore) kriv naš ego in nepostopnost. Pri mladih potrjevanje, najboljše in izkušene pa nese to, da se ne varujejo, solirajo, postavljajo vmesno varovanje na razdaljo do prvega bureka, po možnosti navzgor na štajerca na metuljčke in v miksu. Če moj klin ne zdrži tovornjaka, ne bom čez detajl plezal na metulčka na poko, lusko ali skalo, ki je sesuta že zarad narave samih spreminjajočih vrememskih razmer. Prav tako ne bom uporabljal tehnik, ki jih ne obvladam v nulo ali (več) rinil v smeri, ki jim nisem dorasel.

Toliko iz moje "kariere", ki je za mene uspešna po čisto subjektivni oceni (še sem živ in na nogah in še vedno neskončno uživam, vse objektivne nevarnosti pa smo sprejeli, ko smo prvič prijeli oprimek ali cepin).

Pa še nekaj - pica v dolini isto diši meni kot tebi, ki že plezaš že 7+. Razlika je sam, da meni črn srček ne pomeni, da sem kaj naredil za skupnost. Naredi tudi ti. Sharing is caring, predvsem je dan tvojih izkušenj je vredno teže suhega zlata 👑, medtem ko za črn srček dobiš le lajk nekoga, ki ga še nisi in ga verjetno nikoli ne boš srečal v živo. SEDAJ PA S KLIKOM TU ALI NA SPODNJO SLIKO OBVEZNO IZPOLNITE ANKETO O SVOJI (SKORAJŠNJI) NESRECI IN POMAGAJTE GRS IN ALPINISTIČNI STROKI, SAJ JIH BOMO KAJ LAHKO ŽE JUTRI POTREBOVALI.