RIO DEGLI UCCELLI: Naj ostane od 'tičev

Za devetimi gorami in devetimi vodami, v galaksiji, ne tako daleč od kodarkoli, sem (ne spet tako davno) odkril nekaj fascinantneta, pa sem tu skoraj doma. V Tablji, med Višarjem in Mokrinami, se nahaja osončena stena s krožno ferato Tenente Ferrante di Ruffano, ki preči plezališča, na katerih so bili zabeleženi tudi moji prvi skalni uspehi, . Tu sem zabeležil tudi svoje prve (zelo, zelo italijanske) štirice, katere bi Črnokalčalni ali Kranjčani uporabili za sestop. Vstop z avtomobilomje dobro skrit med nadvozi A34, kjer tudi lignanski Sqon ne izda, da makedam proti zasuti strugi skriva karkoli več kot kakšno piksno lokalne mladeži - a bližje se ne da prpeljat do gora niti v Dolomitih.

Dobro členjena stena, kjer pa zahtevnost ne popušča (D), je primerna tudi za zimo - zanimivost te ferate je tudi stalna cirkularnost napora in zbranosti, daj gre vendar za gorski svet, v katetem so si igrišče zgradili italijanski reševalci. Razskovanja željni se lahko ob dobršni meri pazljivosti povzpnejo tudi po ostankih morene preko zapornic in nadaljujejo po sentiero številka __.

Ferata ni dolga, je pa navita in ne popušča - gre za nekašen <100-metrski samostoječi Pino Silvestre, a priznati si moramo, da je prvič po dolgem času, ko si znova tu, vsak meter bolj adrenalinski - četudi občasna "scalinatta" mestom navija bolj kot zmerno zahtevna smer, pogled na izsusčeno strugo in pomrzjen prod globoko pod tabo mestoma vzbudi občutke "kaj mi tega treba". Zanimivo je tudi, da je ferata krožna in navzdol zahteva vsaj pol toliko truda,  nič kaj manj pa fokusa.

Ferata je vsekakor daleč od vstopnega modela - priporočam najprej obisk hudičeve moke (Farina del diavolo v Villi Santini za Tolmečom, zatadi prisojne lege tudi zimska varianta) ali česa, da se roke malo unesejo, saj boke na železju bolj težko izkoriščaš.

Tu te prevzame skoraj primorski filing - četudi so s sosednjih sten padali več desetmestrski kapniki in sem imel v ruzaku derez in cepin, tako "radi reda". Zanimivo je, koliko se klima spremeni 15 km proti Udinam, medtem ko je v Žabnicah edina rešitev smučarija,  Kamniti lovec ali čaj z rumom, preden postaneš tudi sam snežak

Ob zadnji ferati, ko se mi je v duhu časa po "Joštovo" najvažnejši rekvizot (in tu ne mislim na reversota, saj je polbič starejši od varovalne plošcice) zgrmel v dolino in preživel, sem ugotovil, kako te jeklenica bolj navije od najtežje strehce in kako je zajla v bistvu dolgočasen rekvizit - a hkrati močni poenostsvo sestop in troganje 30 m vodniškega štrika, kjer bi bil abzajl prav zanimiv.

No, Rio degli uccelli je skrita izjema kanalske doline, kjer si egoistično ne želimo mase obiskovalcrv iz matične domovine 💙. Je edina ferata, ki se je nikoli ne bom naveličal in katero moram preplezat še s štrikom - pri tej ne bo šlo le po skali. Gužva? Bil sem vsaj 10x in ne vem, ce vse skupaj naštel pet ljudi. Od tega ni bilo niti enega Slovenca ali bognedaj, Bčana.

---

Tablja, ferata ten. Ferrante di Ruffano, (avstrijski D), JV stena glavnega ostanka morene Rio degli Ucceli, Pontebba | Lezel sem (solo) s samovarovanjem in z zimsko opremo Gregor Accetto Konstantinović (Soški AO).