FAKTOR PADCA: TEORIJA IN PRAKSA STRES TESTOV

Opazil sem, da večina v frikariji ne pozna  osnovne zakonitosti delovanja "pajserke" in verjame, da je vrv večna, čeprav je že tako trda, da v osmici ostajajo špranje. Bolj kot to, navajeni na kratke metrske razdalje med permakompleti, še niso slišali, da je morda kratek padec, ko ti vodilni skoraj pristane na glavi, bolj kritičen od dolgega padca iz strehce.




Govorim iz spomina in skice so pretiravanje na račun papirja - vsekakor pa se v alpinizmu in plezanju raztežajk malo bolj improvizira in kdaj je v kakem delu nemogoče postaviti vmesno varovanje. Pri tem je treba vzeti v zakup dvoje - padec do tal in zmožnost pretrganja enojne vrvi na vozlih oziroma največkrat 2 m od konca vrvi, sploh če se je ni rezalo, pregledevalo ali ustrezno vzdrževalo. 

Seveda obstaja več možnosti, da boš s spodnjimi primeri izruval vmesno varovanje, razpolovil skalo z metuljčkom ali le pregrdo padel, a vse, od štantov z zateznimi bičevimi vozli do novejše doktrine varovanja na telo na štantu priča o tem, da so stres testi, pravilno obrnjene zanke (npr. pri kavbojcu okoli klina), gosto sejanje premičnih varoval idr. izjemnega pomena. Preširoko sidrišče okoli skale vsaj prepolovi moč najlona in ista logika velja za vrv. Edina razlika je, da pred ostalimi pomožnimi vrvicami zmaga vsaj za en ducat upsov, je njena osnovna dinamična funkcija, torej material in način tkanja. 

Vrv je načeloma certificirana na 5 padcev s faktorjem 1.7, potem jo zamenjaš. Običajna Bealova ima tam 8 do 9 padcev, monocore (unicore) vrvi malo več. Vse kar je nad faktorjem 1, se smatra kot problematičen padec. Pri faktorju nad 1 jo moraš pregledati predvem tam, kjer se je ujela v komplet in počakat 5 min, da se "spočije". Vrv se ne strga, ker so kompleti na gosto, ponavadi v ravni liniji, predvsem pa, ker jo pametni ljudje pogosto menjajo.



Gosto, a v ravni liniji posajeni kompleti ali postavljanje vmesnega varovanja je zato zrela poteza, ki ključno zmanjša faktorj padca, le če s tem ne ustvarimo prevelikega trenja - ob tem namreč dobimo 'pajserko' še iz druge smeri najbolj neprimerno postavljenega šraufa ali klina. V alpinizmu zato uporabljamo dyneeme 60 cm, sam pa imam vedno s seboj še 90 in 120 cm, sploh če vlečemo dolge cuge.

Če pa so kompleti preveč cikcak (nikoli nisem maral smeri, kjer je vpetje beta) in ne podaljšuješ kompletov oziroma nimaš dvojne vrvi, se ustvari tako trenje, da je zgornji izračun zgolj prikaz logike. V pribljižen izračun je mogoče vzeti le razdaljo nekje je od predzadnjega kompleta (ali kompleta z nakvečjim kotom), ker pred njim vleka ustvari togo statičnost prvih metrov. To je največkrat v primerih, ki ne obstaja možnost dinamike v navezi ali na ozki polički štanta, ko si z bičem na kratko pripet v vertikalni steni. Seveda je izračun tako-tako, a še vedno primernejši kot tisti od spodaj (predvidevanje na pogled, razen če želiš pri vsakem kompletu računat sinuse, kosinuse, za trenje pa še kak integral in odvod). Važno, da dojameš, kdaj je izza učbeniškega primera lahko faktor 1, kako hitro se približa 1.7, ko pa si blizu 2 (več je free solo, zato se v alpinizmu niti ne zapiše kake trojke), pomeni, da si zavestno nespameten ali pa si imel srečo v nesreči, ko si potrgal vmesno varovanje in je zadnje ostalo v razpoki. Če te je ujel del polovičke, ta del dvojne garniture raje zamenjaj - je majhna cena, da si cel.

Rešitve in preventiva:

- zmanjšaj trenje s podaljšanimi kompleti ali podaljšaj sisteme, pri čemer paziš, da ne spajaš kovino ob kovino

- vozli močno zmanjšajo nosilnost pri nestatičnih obremenitvah; tudi kavbojca uporabljaj le na manevrski zanki, ozkih okroglih pritrdilih ali tam, kjer moraš fiksirati potek vrvi višje (premer / fi mora biti čim manjši, vrvici pa slediti smeri obremenitve)

- uporabljaj dvojno vrv

- vrvi pusti vsaj 5 min, da se povrne v prvotno stanje pri vsakem padcu s F>1

- pregleduj vrv in jo redno menjaj, krajce pa reži vsaj 2m od konca vrvi

- pomni: 5 let stara vrv, rabljena 1x na mesec, je za redefinicjo, ne za podariti [statične obremenitve tipa spust po vrvi ali kaki manjši skoki], a še hitreje prav tako naj gre na razrez 10 let stara, še zapakirana vrv. Uporabna je za štrikanje vozlov, vadbo manevrov, skywalkerji jo bodo veseli za dvoranske vadbe...

- pregleduj komplete, da v njih ni ostrih zarez in jih vedno vstavljal s skalno vponko

- pazljivo pri navedbah proizvajalcev predvsem pri polovičkah in delih enojnih vrvi - podatke 22 padcev na eno in 25 na obe običajno velja nekje za med 500 in 800 kN (kar je povprečen padec), medtem ko je nazornejši podatek tisti med 8 in 10, z UIAA 5 (zadnji trije veljajo za faktor 1.7)

- enako velja za linijo vrvi, manj kot je kotov in manj kot so ostri koti, boljša je absorbcija sile v celem sistemu in manj obremenjena so varovala ter možnost izruvanja

- meni nikoli? Pobrskaj po spominu...




Komentarji

Priljubljene objave