Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja

Kar težko je verjeti, da lahko celo (Nova) Gorica zaživi - in to kar za tri dni? Memorandum staroste civilne zaščite, pokojnega g. Bogataja, je Goričanom letos pričaral res pester program. Za vsakega se je našlo nekaj - nekateri so kupovali znižane čevlje za canyoning, drugi uživali ob palačinkah, tretji pa občudovali pawe, škripce in orjaške gri-grije. Poleg odlične organizacije je izstopal trud prostovoljcev, sploh jamarjev / grsjevcev na "gondoli", prav nič manj pa interventov Civilne zaščite, ki so že stokokrat reševali padalca  - no lutko - iz drevesa. Fantje in dekleta se niso šparali - za demonstracijo niso izbrali posušenega viharnika, temveč še kako živo in košato drevo, ki se je mlademu GRS pripravniku upiralo z vsako vejo, vejico in iglico. Na večih različnih prizorišcih smo lahko opazovali realistične prikaze reševanja, hkrati pa bili opomnjeni, da nikoli, niti na vaji, ne gre vse po šolsko - sploh kadar je v igri vitlanje (za razliko od priročnih dreves se delovne postaje v gorah betonira v golo skalo).

Tako je bilo na vsakem trgu in travniku Titove Gorice moč ugledati nasmejane obraze in na koncu se je zdelo, da je bilo celo tri dni - premalo.

Naključni mimoidoči so lahko tako v detajle spoznali delo in naloge Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki jo laično enačimo s Civilno zaščito. Za vse ostale je bil dogodek bolj bondanje in vsakoletno srečanje - z nekaterimi pozitivnimi novostmi. Osebno me je najbolj presenetilo, da so v ajdovsko-goriškem miljeju presegli birokratske ovire in prvič oblikovali nekaj v smislu "prvih posredovalcev", brez problematiziranja, kaj je čigavo in pod koga spadajo. Tako se je mnogim prvič predstavila Državna enota za hitre reševalne intervencije (EHI), ki je prikazala že omenjeno reševanje "nasedlega" padalca.

STE SLIŠALI ZA EHI? JAZ NISEM.

Nastanek enote je posledica podpisov dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči predvsem s sosednjimi državami, zaradi česar je nastala potreba po enoti, ki je sposobna pomagati ne samo prizadetim doma, temveč tudi v tujini. Kaj? Ja, dejansko je nekaj takega mogoče speljati tudi v Sloveniji.

EHI izvaja posebno zahtevne reševalne intervencije, ki zahtevajo hitro ukrepanje; ob potresih, poplavah, plazovih in drugih nesrečah večjega obsega pri katerih sta nujni posebna oprema in usposobljenost reševalcev. V primeru reševanja padalca z drevesa so se EHI, ki jo je sestavljala mešana skupina gorskih reševalcev iz Ajdovščine (naših Tolmincev nisem opazil), priključili vodniki reševalnih psov in operaterji dronov, alpinisti in NMP reševalci - celoten koncept pa podpira idejo, da čas do začetka intervencije ne preseže 2 h. No, morda se to zdi veliko, a glede na stalno zasedenost helikopterja lahko trdimo, da so fantje in deklič hitri - sploh ker govorimo o klasičnem reševanju na nogah, kot so ga izvajale generacije pred vitlanjem in pred pojavom reševalcev-letalcev. No, edini deklič v enoti je tudi vodnica reševalnega psa, s katero sva malo poklepetala o skupnih znancih, ki smo lani naivno sodelovali pri zrežirani akciji v Lepeni.

KDO VSE JE PRIŠEL?

Poleg Civilne zaščite pa so se predstavile predvsem operativne podpornr službe, ki so požele tudi največ pozornosti in predstavljajo glavne bojne linije pri različnih nesrečah.

-Gorska reševalna služba Slovenije je bila prisotna pri domala večini manevrih in je ni potrebno posebej predstavljati.

-Jamarska reševalna služba, ki je izvedla gondoliranje na občinsko zgradbo, pa tudi spust s sredine klančine.

-Gasilska zveza Slovenije
-Združenje slovenskih poklicnih gasilcev

-Rdeči križ Slovenije
-Zveza radioamaterjev Slovenije (kot bivšemu radioamaterju je "kitajček", ki sam menja repetitorje, nekaj nedoumljivega, sploh za 180 €)

-Medicinska fakulteta – Inštitut za sodno medicino, Enota za identifikacijo oseb

-Agencija Republike Slovenije za okolje – Mobilna enota za meteorologijo, ekologijo in hidrologijo
-Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije – Enota reševalnih psov Slovenije

-Veterinarska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo (nasledniki moje mame)
-Kinološka zveza Slovenije, Komisija za reševalne pse

-TKI Hrastnik, Enota zaščite in reševanja ob nesrečah s klorom in drugimi jedkimi snovmi

-Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 

-Mobilna enota ekološkega laboratorija

-Institut Jožef Stefan, Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME)

-Zavod za varstvo pri delu

-Nacionalni inštitut za biologijo

-Opazil sem tudi sodelavce mojih najbližjih, kombi kriminalistične tehnike (Sektor kriminalistične policije) in izvedenko daktiloskopije iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija.

ZA KONEC: ZAKAJ JE AIRBUSOV HELIKOPTER NEPRIMEREN LE ZA SLOVENIJO?

Res je, da sem pričakoval, da bo air-tractor nad Bevkovim trgom poškropil malo hladne vode, ter da bomo deležni vsaj preleta kakega AH-145.l ali njemu podobne "palačinke", kot to čudo tehnike imenuje naša vlada. Vtis, čeprav čisto realističen, je kazilo enourno čakanje našega vojaškega helikopterja, katerega pristanek je zavarovalo vsaj 10 gasilcev na travniku, večjem od sosednjega blokovskega naselja. Ob njem se je namreč nahajal avstrijski namenski helikopter (mislim, da Flycomov ah-135), ki lahko pristane na malo večjem parkingu, a so odločevalci prepričani, da Slovenci hitre medicinske oskrbe ne potrebujemo (odzivni čas airbusovega helikopterja v Benečiji Julijski krajini od klica do pristanka znaša le 15 minut). In ne kliči hudiča, to se je v nedeljo (po točnih podatkih v soboto) tudi zgodilo. Helikopter je bil zaseden, poškodovanec v Trenti pa čakal rešilec iz Tolmina.

No, ob zaključku ni manjkala niti himna. Bogatajevi dnevi so vsekakor dogodek, kakršnih potrebujemo več, da bi jih v resničnih aktivacij) potrebovali čim manj.

Povratek v Ljubljano je žal postregel z vso okretnostjo večnamenskega Cougarja, ki se je kljub odličnim pilotom kot črmlj kolovratil okoli heliporta naše osrednje bolnišnice. Žal je tako, da še taka srčnost prostovoljcev ne premakne odgovornih in verjamem, da prisotni na Bogatajevih dnevih delijo moje mnenje.

---

Priznam, da že pogrešam Gorico, no tisto pravo, Staro, ki je moj drugi dom. Pa tudi DEŠ je fajn, zato je obisk te regije, ne glede na dogodke, vedno dobra izbira. Tu vedno ostane del srca - no, kdaj pa tudi kože ;)