BREZPLAČNI DOWNLOAD: Vodniček GLINŠČICA - Val Rosandra

Pa ga imamo. In to v duhu najvišje plezalne etike - kar brezplačno. Dolgo pričakovani vodnik Glinščica - Val Rosandra, ki prinaša ogromno pohodnikom, ki radi poplezavajo dvojkice, še več pa resnim plezalcem, ki so zaradi trnja, številnih skritih vstopov in na videz neločljivih grebenov obupali.

Uredil ga je kdo drug kot Tone Golnar, do zadnjega detajla, biljke in kozice pa sta ga preplezal, spisala, zrisala in poslikala urednik Tone skupaj s Simono Glavan. Slike v blogu so bolj kot ne "teaser", če bi si kdo upal pomisliti, da je kaj podobnega moč najti v Sidartini "Istri" ali pomanjkljivem "Quatrogrado". Na razpolago je bil že septembra, če se ne motim ravno takrat, ko smo nedaleč stran navijali za vse Lučke, Rose in Janje. No, morda je bil še avgust? Vsekakor pa ni segel tja, kamor bi si zaslužil glede na svojo kvaliteteto, saj večina ni slišala za njegov izzid.

Toneta poznamo po številnih izjemno funkcionalnih, skorajda umetniških orisih plezalnih skic in odkar sem splezal tistih nekaj frikarskih smeri, Spigolo verde in sosednjih, bolj sesutih grebenov (tu je kar dosti senza nome, ne le učnih), ki si jih ni prilastil še nihče, sem za ostale smeri v blodnjaku nivojev, grebenov in rastja še kako pogrešal nekaj takega. V slovenščini. In roko na srce, tako detajlen vodnik bi z veseljem kupil. No, na koncu zapisa pa ga lahko snamete, celih 92 strani, izdanih v samozaložbi, katerega lahko v PDF bodisi sprintate bodisi naložite na pametni telefon - v Dolini, kjer je signala bolj malo.

Kdo še ni zasledil odlično izrisanih simbolov Toneta Golnarja?

Bi sami opazili čudovito prečno poč (14), ki se nadaljujeje čez (navidez) težji detajl do vrha?

Če ste mislili, da je Comicijev stolp konec zabave, si oglejte čudovito spodjedo (1), ki priključi grebenu, sestop pa lahko nadaljujemo bodisi mimo cerkvice, bodisi naredimo daljši krog po kozji potki na drugi strani doline. Čez to melišče sem nekoč želel "po bližnjici" sestopiti, pa ni šlo vse po načrtu - ker sem soliral, me je rešil 8mm vodniški štrik, saj sem se spustil po eni izmed dveh Reljevih smeri.

Adrenalinski, že skoraj vršnji del Spigola verde, kjer se je potrebno spustiti proti zajedi, potem pa preplezati ne prezahtevno plato (IV-). Spigolo verde sem plezal dvakrat, enkrat s soplezalko iz Soškega AO, enkrat iz kolegom iz PCL na fraj (da mi ne zraste nos - koristila sva nekatere štante). Podatek 100 m je verjetno bolj točen od 140 m, ki verjetno meri tudi dostop po melišču - je pa intro za vadbo uglašenosti naveze, saj trenje in ostri zavoji ter primorski vetrovi (burja ter pogosto prihajajoč lebič) izniči kakršno glasovno komunikacijo še preden postaviš prvo vmesno varovanje nad "votlino".

No, to so pa že zahtevnejše smeri - največje težave povzroča orientacija, saj je območje res ogromno:

Vodniček pa ni pust  - Simona in Tone postrežeta tudi z subjektivno noto ob vnovičnim lastnim plezanjem in veselim se časa, ko se ga bom lotil vsaj "pocahnati":

Tako bom rekel, vsebine je za 92 strani, smeri pa mnogo več. Najprej vzemite dopust, da preštudirate vodniček, potem pa najbolje, da se preselite na Obalo ali še bolje - na Tržaško.

Sam imam svoj cilj že nekaj časa izbran - La Grande (in čakam, da se tu temeperature spustijo, skala na Primorskem pa ogreje).

Simona Glavan in Tone Golnar, fotografi in avtorji skic za navidezno mejo -  hvala za tole odlično delo, ki ste nam ga podarili in ga lahko snamemo tudi na ---> TEM LINKU.